V Brindisiju je velik servisou, tako da je idealno za popravilo barke, dobiš use mogoče pa zelo hitr (za primerjavo če v Slovenij čakaš propeler 3mesce ga tm istiga, ker je specialen dobiš drug dan ne kuj). Ker pa smo v Brindisi vpluli ponoči, smo se privezali v prvi marini, ki je bila na vidiku. In tako je bilo zjutraj v mesto treba z avtobusom, po nakup sim kartice, dveh bokobranov in amortizerja za ketno sidre. Avtobus sicer pelje na vsako celo uro izpred vhoda v marino, vendar se je starejša voznica avtobusa odločila da ima dos za dons. Po prihodu še enga italjana in malo pregovarjanja naju je le odpeljala do centra in to še zaston(brez kart). Po prihodu v center in nasvetu v katerem kafiču morava kupiti karte za nazaj, sva skrbno sledila motonavu in danemu naslovu v marini in pripeljal naju je točno pred vhod trgovine Limongelli. Na poti do le te trgovine pa sva se ustavila še v Vadafonu in hotela kupiti sim kartico za intrnet. Tapru nama je prodajalc pou ure hotu prodat ceu dongl, ki pa je precej dražji od same sim kartice. Ko smo prišli do sim kartice, nama je ni mogel prodati saj Slovenija ni v EU, po pregovarjanju (še pol ure), sva ga prosila in povedal nama je naslou za konkurenco-Tim. Napotiva se u Tim(le sto metrou naprej) in tam ista zgodba le da smo takoj prišli do sim kartice. Prodajalki sprva prav tako ni bilo jasno da je Slovenija v Eu.(sodelavka ji je povedala, da je to res). Nato je spisala vse "potrebne" papirje (med tem ji je blo precej nerodn, ker ni vedla da je Slo. v Eu). In tako končno TIM-ova sim kartica 2GB ceu mesc za 19Eur( težka bo če bomo ponucal). Ker je blo pa še zgodej zutrej sva se ustavila še v kavarni, na zajtrku . Sprva so nama hoteli ponoditi sladkarije kot zajtrk, nato sva le dobila salamo in sir pa še pogrel so kruh in zravn še svež pomarančn sok. Iz Limongellija nazaj grede greva po isti poti in se res ustaviva (kasneja sva ugotovila, da je nobeden nima) v kafiču in kupiva karti za avtobus. Sedaj pa čakanje na peronu za autobus št. 5 (edini ki pelje do letališča in naše marine). Po nekaj deset minutah čakanja spet pride gospa in sedaj nas na avtobus vstopi malo več kot le trije. Odpeljemo se vse lepo in prav, opa ostaneva samo še midva in morava neznano kje iztopiti (motonav povedou da sva čis na drugmu koncu mesta), gospa reče da bo kuj nazaj in res vndar vrnil se je moški, sedaj je res zaključila. In tako gremo spet u kontra smer in prideva do marine. Zdej je pa treba bokobrane še napumpat, spet se napotiva v ogromen Danese servis zraven marine in ker sva že zjutraj tam spraševala za propeler sva bila že domača (rampa se odpre, rečeš sam živjo-živjo), sva že imela "samopostrežno" in tako sva iskala kompresor, ter napumpala bokobrane. Ura je bila že čez poudne in nazaj na barko, kjer so že dišale palačinke, naše ženske so ble pridne, so ble tut že u šopingu za živila v marin(precej cnej k u slovenij) . Ker je bla ura že precej pa še vetr je kr pihou smo se odločil, da ostanemo še do jutr. Pa smo mal ležal, pa mau se sprehajal , pa tuš itd. Zjutraj pa hočemo zgodaj izpluti (8:00), a sobota je in recepcija se odpre šele ob 10:00 in tako počakamo da plačamo tistih 50Eur( 370kun, kr je na hrvaškm lih za "eno" noč prbližn)za dve noči.
In evo k pridemo vn iz luke spet odpremo genaker ker bl mau piha. Že blizu Otranta k smo usi bol ko ne počival. pa nas je začel spremljati delfin. Plaval je pred barko, kr neki časa tko da smo ga loh usi vidl, tut Izabela k je spala je ustala.
Ker gre pa barka hitr pa smo hmau v Otrantu, je bla pa tut mau krajša pot. Ko pridemo v Otranto je blo use pouhn in iščemo privez, nazadnje smo se privezali na bok že dvema privezanama jadrnicama. In ko smo privezani se odpravmo na obalo, da bi se prjavl pa odjavl v/iz Italije in pou mesta preiščemo skupaj z domačini da bi mogoče kšnga najdl k zna anlešk, na konc je usak zastopu ene par besed tko da smo pršli na to kaj hočmo. In res spišejeo neke papirje.
Se pa že pozna in kle dol ni več ("ban", "čebrou", "škafou") takih k po piranskmu zalivu, so sam ornk ladje, da se z njimi da kam it.
No comments:
Post a Comment